Mobilna blagajna Pos Sector

Mobilna Blagajna Pos Sector, s katerimi posluje več kot 3800 uporabnikov.

Preizkusite POS Sector davčno blagajno brezplačno! Brez obveznosti! Brez drobnega tiska!
Mobilna blagajna Pos Sector
Premakni dol

Davčna blagajna kar na pametnem telefonu

V poslovnem svetu si ne moremo predstavljati dela brez mobilnega pametnega telefona. Za izboljšanje poslovne produktivnosti in učinkovitosti zagotavljanja boljše storitve in plačevanja, mobilna blagajna predstavlja odlično rešitev na vseh poslovnih področjih na terenu.

Pos Sector mobilna blagajna je ena od vodilnih mobilnih aplikacij tega tipa na tržišču, ki je narejena v skladu z vsemi zakonskimi pogoji davčnega potrjevanja računov. Pos Sector mobilna rešitev je razširjena verzija programa, ki se uporablja za enostavno in hitro prodajo izdelkov ali storitev. Po želji izberite svoj prostor za delo.

Prepričajte se sami!

Bodite korak pred drugimi in opravljajte svoj posel na željenem mestu. Preverite vsa poročila v zvezi s prodajo artiklov ali storitev, ki jih nudite, preverite zaloge, stornirane račune, prodajo po zaposlenih in po načinu plačila. V Pos Sector BackOffice-u so vam te informacije vedno dosegljive. Z enostavnim rokovanjem preverite grafične in numerične analize poslovanja in poročila, ki vam bodo najbolje prikazala kateri artikli ali storitve so najbolj popularni med vašimi kupci.

Delo na mobilnih blagajnah je odlična rešitev za vse, ki bodo morali izdajati davčno potrjene račune in ne morejo uporabljati programa na računalniku. Govorimo o prodaji na tržnicah, stojnicah, terenska prodaja,...)

Vse kar potrebujete za delo s Pos Sector mobilno blagajno je:

  • mobilna naprava (tablica, pametni telefon)
  • mobilna aplikacija, ki podpira delo na mobilni blagajni
  • internetna povezava (internet)
  • tiskalnik (bluetooth ali wireless)

Če pride do prekinitve povezave ali se računi v nekem trenutku ne fiskalizirajo, boste še vedno lahko izdali stranki račun, v davčno potrditev pa bodo šli takoj, ko se zopet vzpostavi povezava s Finančno upravo.

Implementacija mobilne blagajne vam omogoča:

  • hitrejši in bolj enostaven postopek plačila
  • povečanje prodaje
  • delo na terenu (tržnice, ribarnice, ulična prodaja, stojnice,…)
  • povečanje lojalnosti kupcev
  • več prostora za artikle
  • manj gneče

Pogosta vprašanja:

  • Za prehod iz uporabe vezane knjige računov na davčne blagajne je predvideno daljše prehodno obdobje. Do 31. decembra 2017 zavezanci lahko izdajajo račune še z uporabo vezane knjige računov. Vsi zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju, bodo lahko izbrali med uporabo

    • elektronske naprave za izdajo računov ter
    • vezane knjige računov.

    Zavezanec, ki bo med 2. januarjem 2016 in 31. decembrom 2017 uporabljal vezano knjigo računov, bo moral v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov.

    Za obveznost potrjevanja računov se v teh primerih smiselno uporabijo določbe 4. člena v zvezi z uporabo namenskega digitalnega potrdila, 8. člena o postopku sporočanja podatkov o poslovnih prostorih zavezanca in 10. člena o postopku v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov.

    Način izvajanja potrjevanja računov mora zavezanec določiti z internim aktom. Ne bo pa mogel v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov in vezane knjige računov

     

    Piše: http://www.fu.gov.si/

  • Ne, zakonske nadgradnje programa so brezplačne.

  • Cena intervencije je 20 EUR za vsako uro podpore, za manjše vrste nasvetov je podpora brezplačna.

  • Davčni zavezanec opravlja avtomehanične storitve, kar lahko zajema npr. menjavo motornega olja, menjavo pnevmatik, redni servis, ipd. Sprašujete, ali lahko račun vsebuje samo postavko »avtomehanične storitve«, kar lahko zajema opravljeno storitev skupaj s porabljenim materialom ali je vedno treba podrobno razčleniti opravljeno storitev in ali lahko račun vsebuje postavko »avtomehanične storitve« in posebej naveden porabljen material. Sprašujete tudi, ali se na računu, ki ga izda odvetniška pisarna, lahko navede »odvetniške storitve« oziroma je treba navesti tudi sklic zadeve, tarife, materialne stroške. Zanima ga tudi, ali bi lahko v obeh primerih uporabili splošno postavko avtomehanične oziroma odvetniške storitve in na dnu računa kot spremni oz dodatni tekst dodali podrobno razčlenitev opravljenega dela (pri avtomehaniku razčlenitev avtomehaničnih del, pri odvetniku naveden sklic zadeve, razne obračunane tarife, ipd)?

    Storitev, ki jo zaračuna avtomehanična delavnica ali odvetniška pisarna, mora biti na računu čim bolj natančno opisana in sicer mora biti iz opisa razvidna posamezna vrsta avtomehanične storitve (na primer menjava olja, menjava pnevmatik, redni servis) oziroma posamezna vrsta odvetniške storitve.

    Na računu je tako treba navesti čim bolj natančen opis storitve. Na računu se v ta namen pri opisu storitve lahko navede povezava na drug dokument, iz katerega je razviden natančen opis oziroma vsebina storitve, kot na primer: servisna storitev po določenem delovnem nalogu, odvetniška storitev po določeni tarifi in podobno.

    Na računih za opravljeno storitev po DDV zakonodaji ni obvezno navajanje specifikacije porabljenega materiala ali dela, vendar pa jo davčni zavezanec lahko navede.

    Piše: http://www.fu.gov.si/

  • Pojem sistema davčnih blagajn se uporablja za postopek davčnega potrjevanja računov, ki ga ureja Zakon o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR).

    Piše: http://www.fu.gov.si/

  • Na Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) se na uvedbo davčnih blagajn zelo intenzivno pripravljamo že več mesecev. Z Ministrstvom za finance smo aktivno sodelovali pri pripravi zakonodaje in podzakonskih aktov.

    Ves čas intenzivno sodelujemo tudi z zbornicami in ostalimi deležniki. Vzporedno tečejo tudi vse aktivnosti za samo implementacijo zakonodaje. Glede na predvideno časovnico sprejemanja pravnih podlag bodo lahko razvijalci v septembru 2015 že začeli testirati izmenjavo podatkov s FURS.

     

     

    Piše: http://www.fu.gov.si/

  • V tem času imate na razpolago ogromno ponudbo davčnih blagajn, prepričani pa smo, da je POS Sector davčna blagajna najboljša izbira za vas zaradi širokega spektra možnosti, ki vam jih ponuja.

    Najbolj enostaven način za izbiro blagajne je, da napišete seznam prioritetnih zahtev, ki jih mora izpolnjevati. Ta seznam  bo precej olajšal izbiro. Za primer  ponujamo seznam potencialnih zahtev, da bi vam olajšali izbiro ustrezne blagajne:

    • imeti mora testno verzijo, s katero boste  še pred nakupom simulirali in preizkusili delovanje takšne pos
      registrska blagajna v vaši dejavnosti in preizkusili, kakšne možnosti vam ponuja
    • enostavnost priprave in uporabe blagajne s strani lastnika lokala in osebja
    • možnost izdelave in uporabe v različnih sektorjih oz. rajonih (npr. v gostinstvu – terasa, šank,kuhinja.. storitve)
    • možnost dela na več lokacijah (v primeru, da dejavnost izvajate na terenu na več lokacijah)
    • možnosti, ki jih ponuja davčna blagajna:
    1. v več različnih objektih,
    2. z različnimi strankami (VIP, zaposleni, kartice ugodnosti, kuponi….) ddv
    3. možnosti izvedbe posebnih akcij (kuponi, akcije, Happy hour.. storitve domov)
    • enostavnost sprememb osnovnih podatkov v blagajni (cene, zaloge blaga, imena artiklov oz. storitev, dodajanje novih artiklov – storitev in podobno)
    • možnost vnaprejšnjega definiranja cen za akcijo in avtomatsko aktivacijo teh cen na želeni datum, uro (periodično, npr. vsak petek od 09:00 do 12:00 popust na določen artikel/storitve)
    • kompatibilnost pos registrska blagajna oziroma tiskalnik z vašim računovodstvom in način izmenjave podatkov
    • možnost izdaje – omogočanja popustov za stalne stranke in izdelavo kartic zvestobe
    • možnost izdelave poročil v realnem času, z možnostjo poljubnega definiranja časovnih obdobij in lokacij ter drugih parametrov (promet po zaposlenih, najbolj prodajani artikli – storitve,…. blagajne)ddv
    • možnost izdelave poročil za več različnih lokacij – izpostav (tiskalnik)
    • možnost takojšnjega pregleda stanja zalog/skladišča na določeni datum
    • spremljanje in evidentiranje dobave in prodaje blaga in materiala
    • pomoč in podpora za uporabnike
    • cena podpore za uporabnike blagajne
    • morebitna doplačila, v primeru spremembe zakonske podzakonske regulative, nadgradnje programa
    • možnost  delovanja pos registrska blagajna na različnih operativnih sistemih (Windows, Android, Linux,….)
    • možnost  uporabe blagajne na različnih napravah (POS terminal, laptop, tablični računalnik, mobilni telefon, registrske oprema tiskalnik….) ddv

    Navedeni seznam zahtev naj vam bo v pomoč odločitvi za nakup pos registrska blagajna oziroma registrske oprema tiskalnik, da bo le ta najbolj prilagojen zahtevam vaše dejavnosti. Cena je sicer pomembna, vendar ne sme biti odločilen dejavnik izbiri, saj določene cenene rešitve dolgoročno povzročijo veliko dodatnih stroškov.

    Prepričani smo, da POS Sector davčna blagajna izpolnjuje prav vsako od zgoraj navedenih zahtev in to po najvišjih standardih, zato je POS Sector davčna blagajna za vas prav gotovo dobra izbira.

    Novice o uvedbi Zakona o davčnih blagajnah za leto 2015 oziroma 2016 spremljajte na naši spletni strani, saj bomo najnovejše novice o tej temi gotovo objavili med prvimi!

  • Zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov je vsaka oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki mora izdati račun pri gotovinskem poslovanju za dobavo blaga ali storitev, opravljeno na ozemlju Slovenije, saj praviloma velja, da v primerih, ko je kraj obdavčitve Slovenija, veljajo slovenski predpisi glede obveznosti izdaje računov, razen v primerih, za katere se uporabljajo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali stalno ali običajno prebivališče.

    Predmet davčnega potrjevanja po ZDavPR so torej računi, ki jih mora davčni zavezanec izdati po ZDDV-1, torej v vseh primerih iz 81. člena ZDDV-1 ko je določena obveznost izdajanja računov po ZDDV-1 in gre za dobave, ki so predmet obdavčitve po ZDDV-1 in v primerih, ko je z 80.a členom ZDDV-1 predpisano, da za izdajo računa veljajo slovenski predpisi, seveda ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZDavPR.

    Tako obveznost davčnega potrjevanja računov velja tudi za primere, ko je kraj obdavčitve na primer prejemnik storitve oseba, ki ni davčni zavezanec, sicer v drugi državi članici ali tretji državi, kraj opravljanja storitve pa je v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDDV-1 Slovenija in mora davčni zavezanec pa mora izdati račun v skladu z ZDDV-1 (razen v primeru, ko račun izda prejemnik storitve, iz druge države, kot plačnik DDV-samofakturiranje).

    To pomeni, da glede na določila ZDavPR ni mogoče zahtevati dodatnega pogoja, da je dobava, na katero se račun nanaša, fizično opravljena na ozemlju Slovenije. Navedeno izhaja iz definicije računa po 3. točki 2. člena ZDavPR, pri čemer je račun pri gotovinskem poslovanju izdan za dobavo blaga ali storitev, ki je delno ali v celoti plačan z gotovino ter posredno iz vsebine računa po prvem odstavku 5. člena ZDavPR, na podlagi katerega mora račun vsebovati tudi podatke, ki so določeni s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. (glej tudi odgovor na vprašanje 167: Ali je davčni zavezanec dolžan izvesti postopek potrjevanja računa po ZDavPR, če se prodaja (dobava blaga ali storitev) in/ali plačilo v gotovini fizično ne izvrši na ozemlju Slovenije?).

    Zavezanec mora za obvezno uporabo ZDavPR izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:

    • mora voditi poslovne knjige in evidence,
    • mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev in
    • dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino (kot določa četrta točka 2. člena ZDavPR).

     

    K prvemu pogoju glede vodenja poslovnih knjig in evidenc. Po prvem odstavku 31. člena ZDavP-2 morajo osebe, ki morajo voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, voditi poslovne knjige in evidence tudi za izvajanje zakonov o obdavčenju in tega zakona.

    Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa splošna pravila glede obveznosti vodenja poslovnih knjig za določene subjekte in letnih poročil, obveznost vodenja poslovnih knjig pa je urejena tudi v drugih predpisih, ki urejajo status določenih poslovnih subjektov. Zakon o računovodstvu – ZR ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi zakona o gospodarskih družbah, zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o društvih.

    Če osebe ne vodijo poslovnih knjig in evidenc na podlagi nedavčnih predpisov, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 31. členom ZDavP-2 voditi poslovne knjige in evidence. To so med drugim vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost izven organizacijske oblike s. p. na podlagi 46. člena Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Te osebe vodijo poslovne knjige in evidence v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (v nadaljevanju: pravilnik).

    S pravilnikom so predpisani vrste in način vodenja poslovnih knjig, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Po tem pravilniku morajo voditi določene evidence tudi zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (prvi odstavek 3. člena).

    Izjema od vodenja poslovnih knjig in evidenc pa je v skladu z drugi odstavkom 3. člena pravilnika predpisana za zavezance,

    • kmečka gospodinjstva po določbi 69. člena ZDoh-2,
    • ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (v nadaljevanju: OKGD),
    • za katero se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (po katastrskem dohodku ali pavšalne ocene dohodka na panj), in ne na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma normiranih odhodkov (izključitev iz dohodka iz dejavnosti po 47. členu ZDoh-2),
    • če ni identificiran za DDV – Zavezanec iz prvega in drugega odstavka 3. člena pravilnika, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene davka na dodano vrednost, mora ne glede na določbe tega pravilnika voditi tudi evidence v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost. Na podlagi te določbe in z upoštevanjem predpisov o DDV morajo poslovne knjige in evidence voditi le zavezanci, ki so identificirani za namene DDV.

    V skladu s 85. členom Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. V skladu s 147. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (v nadaljevanju: PZDDV) je knjigovodsko evidentiranje predpisano le za davčne zavezance, ki so identificirani za namene DDV.

    Za davčne zavezance, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 94. člena ZDDV- 1, torej mali davčni zavezanci, ki so oproščeni obračunavanja DDV, pa posebne določbe v zvezi z vodenjem poslovnih knjig in evidenc po predpisih o DDV niso predvidene, zato se za te 16 primere uporabi drugi odstavek 31. člena ZDavP-2. Na tej podlagi mora fizična oseba, ki opravlja dejavnost in se šteje za malega davčnega zavezanca, voditi poslovne knjige in evidence, če je tako določeno s pravilnikom.

    To so samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, novinarji). V skladu z drugim odstavkom 1. člena pravilnika se pri teh fizičnih osebah glede vodenja poslovnih knjig in evidenc uporabljajo zakon, ki ureja gospodarske družbe, v delu, ki se nanaša na podjetnika, slovenski računovodskimi standardi in ta pravilnik. K drugemu pogoju glede obveznost izdajanja računov za dobavo blaga ali storitev.

    Eden izmed pogojev za zavezanost za izvajanje postopka potrjevanja računov je tudi izdaja računa za dobavo blaga ali storitev. Obveznost izdajanja računa za namene DDV je predpisana že z ZDDV-1, ki ureja obdavčevanje dobav blaga in storitev z DDV za vse osebe, ki so v skladu z ZDDV-1 določene kot davčni zavezanci za namene ZDDV-1, ne glede na to, ali so identificirane za namene DDV ali ne.

     

    Davčni zavezanec po ZDDV-1 je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli gospodarsko dejavnost, ne glede na namen ali izid opravljanja dejavnosti. Gospodarska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Gospodarska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

    Za davčnega zavezanca šteje tudi vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Unije. Iz opredelitve davčnega zavezanca po ZDDV-1 pa so izključene zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.

    Prav tako so iz opredelitve izvzeti tudi državni organi in organizacije, organi lokalnih skupnosti ter druge osebe javnega prava v zvezi z dejavnostmi, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami. Če pa bi njihovo opravljanje dejavnosti ali transakcij povzročilo znatno izkrivljanje konkurence, se po ZDDV-1 štejejo za davčne zavezance. Vsak davčni zavezanec mora po ZDDV-1 zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za dobavo blaga ali storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, kakor tudi za druge dobave blaga ali storitev, ki jih opravi na ozemlju Slovenije.

    V skladu z 80.a členom ZDDV-1 je osnovno pravilo za izdajanje računov, da pravila za izdajo računov določi država članica, v kateri se opravi dobava (prvi odstavek 80.a člena ZDDV-1). Določeni sta tudi dve izjemi od osnovnega pravila, za katere se uporabljajo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali stalno ali običajno prebivališče, in sicer za:

    1. čezmejne dobave, za katere velja obrnjena davčna obveznost iz tretjega in četrtega odstavka ter 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1. Če v teh primerih izda račun prejemnik (samofakturiranje), se upošteva osnovno pravilo (drugi odstavek 80.a člena ZDDV-1).
    2. dobave, ki se obdavčijo zunaj Unije (tretji odstavek 80.a člena ZDDV-1).

    Po ZDDV-1 izjema od obveznosti izdaje računa velja le v primeru storitev iz 1. in 4. točke 44. člena ZDDV-1 (zavarovalne in finančne transakcije), če te storitve davčni zavezanec opravi davčnemu zavezancu v drugi državi članici, ki so v tej državi članici oproščene plačila DDV ali če je tako predpisano s podzakonskim aktom, ki ga izda minister, pristojen za finance.

    Z ZDDV- 1 sta predpisani vsebina računa, ki ga izda davčni zavezanec za DDV, in vsebina poenostavljenih računov, ki jih lahko izda davčni zavezanec drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, če znesek na računu (brez DDV) ni višji od 100 evrov, ali če račun izda davčni zavezanec končnim potrošnikom za dobave blaga ali storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije, ter za druge dokumente ali sporočila, ki spreminjajo prvotni račun in se nanj nedvoumno nanašajo (stornacije, dobropisi, bremepisi).

     

    Na podlagi pooblastila iz ZDDV-1 so s PZDDV predvidene tudi izjeme od obveznosti izdaje računa za namene DDV. Takšna ureditev je bila v ZDDV-1 predvidena za zagotovitev, da se davčnim zavezancem ne nalaga dodatnih administrativnih obremenitev. Izjeme so predpisane za natančno določene dobave blaga ali storitev, za katere se podatki lahko zagotovijo na drug način, in ni ogrožen nadzor nad izvajanjem davčne zakonodaje.

    Izjeme od obveznosti izdaje računa so predpisane v naslednjih primerih:

    • za davčnega zavezanca iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 (predstavnik kmečkega gospodinjstva; v nadaljevanju: kmečko gospodinjstvo), kadar v okviru OKGD opravlja dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca;
    • pri prodaji vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice); znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v potniškem prometu; vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo; periodičnega tiska; pri prodaji iz avtomatov (blaga); pri prodaji kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežij GSM ter interneta; pri prodaji žetonov iz menjalnih avtomatov in pri prometu storitev na tele točkah. Podatke o prodaji iz prejšnjega stavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno;
    • oproščenih finančnih storitev iz 4. točke 44. člena ZDDV-1, za katere se dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Republike Slovenije ali se opravijo izven Unije, če davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev za opravljene oproščene finančne storitve izda drug dokument (obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo ipd.), iz katerega mora biti razvidna višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z ustrezno točko 44. člena ZDDV-1. Podatke o oproščenem prometu mora davčni zavezanec zagotoviti v ustreznih analitičnih evidencah po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oziroma storitev.

    Za osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, obveznost izdaje računa izhaja iz 5. člena Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu, ni pa vzpostavljena obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po 31. členu ZDavP-2. Ta obveznost namreč ni izpostavljena niti z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno kot tudi ne s pravilnikom , izdanim na podlagi ZDavP-2, ki določa vodenje poslovnih knjig za določene osebe ali drugo zakonodajo. V skladu z ZDoh-2 se dohodki iz osebnega dopolnilnega dela obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, ne glede na to ali se opravljajo iz naslova odvisnega ali neodvisnega opravljanja dejavnosti.

    Fizična oseba – mali davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1, ki opravlja osebno dopolnilno delo, ki se po ZDDV-1 šteje kot neodvisno opravljanje dejavnosti in ki ni identificirana za namene DDV, ne izpolnjuje pogojev iz 31. člena ZDavP-2 glede vodenja poslovnih knjig in evidenc. V navedenih primerih torej osebe, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, niso zavezanci za izvajanje postopka potrjevanja računov.

     

    Kmečko gospodinjstvo, ki je iz OKGD obdavčeno pavšalno, ima pa registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, in niti iz OKGD niti za dopolnilno dejavnost ni v sistemu DDV, mora izdajati račune za svojo dopolnilno dejavnost, saj se ta dejavnost v primeru, ko je OKGD obdavčena pavšalno, obravnava kot samostojna dejavnost, za katero se dohodek v skladu z ZDoh-2 ugotavlja na podlagi knjigovodstva (kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki ali med dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki). Torej sta za dopolnilno dejavnost vodenje 20 poslovnih knjig in izdaja računa obvezna, zato je kmečko gospodinjstvo v teh primerih tudi zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov.

     

    Za fizično osebo, ki opravlja OKGD in ima v lasti ali uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, vendar skupni dohodki njenega gospodinjstva iz OKGD ne dosegajo 200 evrov katastrskega dohodka, se tako gospodinjstvo ne šteje za kmečko gospodinjstvo. Načeloma se za tako osebo zaradi majhnega obsega pridelave šteje, da ne opravlja dejavnosti. Torej taka oseba načeloma tudi ni davčna zavezanka po 46. členu ZDoh-2 v povezavi z 31. členom ZDavP-2 niti po ZDDV- 1, zato izdaja računa na tej podlagi ni določena.

    Vendar je treba z vidika davčne zakonodaje v konkretnem primeru prodaje kmetijskih pridelkov ugotoviti, ali fizična oseba prodaja samo sezonske viške svojih pridelkov (torej jih prodaja le občasno in v manjših količinah, ki jih je mogoče pridelati v okviru OKGD na zemljiščih, ki jih ima v lasti ali uporabi), in se zato obravnava kot oseba, ki ne opravlja dejavnosti, kar pomeni, da se z vidika DDV ne šteje za davčnega zavezanca in ji ni treba izdajati računov.

    Če taka oseba dejansko opravlja obdavčljivo dejavnost – to je kadar trajno in redno prideluje oziroma prodaja svoje pridelke (in pri tem ne gre nujno le za pridelke, ki bi bili obdavčeni v okviru OKGD) ali celo (pre)prodaja tuje pridelke, se mora registrirati z vpisom v ustrezni primarni register (samostojni podjetnik posameznik oziroma družba se vpiše v Poslovni register Republike Slovenije, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji se priglasi, kadar so za to izpolnjeni pogoji v skladu z Uredbo o dopolnilni dejavnosti na kmetiji, pri upravni enoti). Če gre za drugo kmetijsko dejavnost, ki ne sodi niti v OKGD niti med dopolnilne dejavnosti na kmetiji, pa se vpiše v davčni register na podlagi četrtega odstavka 52. člena Zakona o finančni upravi – ZFU, saj drugi primarni register ne obstaja. V teh primerih mora ta oseba voditi poslovne knjige in izdajati račune in se obravnava kot zavezanka za izvajanje postopka potrjevanja računov.

     

    V skladu z 81. členom ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da je izdan račun za dobavo blaga ali storitev. Račun lahko izda kupec blaga ali naročnik storitev za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev (samofakturiranje), ki mu jo je davčni zavezanec dobavil le, če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in če se še posebej dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve. Kupec blaga ali naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil storitev. Nadalje PZDDV v 136. členu določa, da davčni zavezanec-dobavitelj in kupec (ali naročnik storitev), ki izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca dobavitelja, določita pogoje in podrobnosti predhodnega dogovora ter postopek sprejema vsakega računa.

    Če pogodba za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev vsebuje vse podrobnosti pa tak poseben dogovor ni potreben. V primeru, da je dobavitelj imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila (8%) pa sedmi odstavek 166. člena PZDDV določa, da račun za opravljeno dobavo izda kupec blaga oziroma naročnik storitev. V primeru izdaje računa s strani kupca, je obveznost izdaje računa na kupcu in je le-ta kot izdajatelj računa zavezan k potrjevanju tako izdanega računa pri gotovinskem poslovanju.

     

    K tretjemu pogoju glede dobave blaga ali storitve, plačane z gotovino. Tretji pogoj za zavezanost za postopek potrjevanja računov je, da je dobava blaga in storitev opravljena za plačilo z gotovino, kot jo določa 4. točka 2. člena ZDavPR. Po prej navedeni določbi je »plačilo z gotovino« plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom in drugi podobni načini plačila.

     

     

    Piše: http://www.fu.gov.si/

  • Kako zavezanec izdaja račune, če nima interneta oziroma GPRS in zato ni možna vzpostavitev elektronske povezave?

    Če zavezanec opravlja dejavnost ali del dejavnosti v poslovnem prostoru, ki se nahaja na območju, na katerem ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave preko internet, ker ni omogočena povezava na internet oziroma GPRS in zato ni mogoča izmenjava podatkov z davčnim organom, dokler ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave, izdaja račune pri gotovinskem poslovanju v tem delu dejavnosti z uporabo vezane knjige računov v skladu z 31. a členom ZDavP-2.

    Zavezanec bo moral v navedenem primeru davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o izdanih računih z uporabo vezane knjige računov v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa, in sicer bo podatke vnesel v obrazec za sporočanje podatkov na spletnem portalu Finančne uprave RS eDavki. Zavezanec kupcu v tem primeru ne bo izročil še enega računa z enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR).

    Piše: http://www.fu.gov.si/

  • Ali že imate računalnik v svoji restavraciji, lokalu in se sprašujete  le tega uporabljate za delo z našim  POS Sector programom? Ali pa morda nameravate kupiti nov računalnik, tablični računalnik?

    Mi ne prodajamo hardwarea, mi prodajamo software, torej program, ki pa je programiran oz. dizajniran za vsak hardware! Celotno opremo oz. hardware  nabavite preko naši partnerjev, zastopnikov, ki bodo vzdrževali to opremo in vam nudili lokalno podporo pri delovanju te opreme – blagajne.

    Naša davčna blagajna ne zahteva nobene posebne hardverske opreme. Naša rešitev je dizajnirana tako za touch screen monitorje , instalirate pa jo na katerikoli tablični računalnik, klasični računalnik in uporabljate klasični monitor s tipkovnico in miško – blagajne.

    Za najboljše in  najefektivnejše delovanje predlagamo touch screen monitor zaradi hitrejšega dela v praksi.

    POS Sector blagajne se uporablja na mnogih operativnih sistemih, vključno z Windows, Mac, iOS, Android in Linuxom. Preizkusite POS Sector brezplačno!

     

  • Vlada je potrdila predlog zakona, ki bo podlaga za uvedbo davčnih blagajn. Sistem naj bi uvedli 2. januarja 2016.

    Sistem bo po predlogu zaživel z 2. januarjem 2016. Predvideno je dveletno prehodno obdobje, torej do konca leta 2017, v katerem bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v 10-dnevnem roku potrjevali na Fursu.

    Prehodno obdobje od 1. decembra 2015 do 2. januarja 2016

    Uveljavitev zakona je predvidena naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS je obvezno od 2. januarja 2016 dalje. Samo izvajanje postopka v skladu s tem zakonom, bo mogoča že s 1. decembrom 2015. Z enomesečnim prehodnim obdobjem se želi zavezancem omogočiti lažji prehod na nov način izdajanja računov v skladu s tem zakonom.

    Novice o uvedbi Zakona o davčnih blagajnah za leto 2015 oziroma 2016 lahko spremljate na naši spletni strani, saj bomo najnovejše novice o tej temi gotovo objavili med prvimi!

    *2014

Za vas imamo ugoden paket:

Android Verzija

Osnovni paket - posebno ugoden za vse dejavnosti, ki ne vodijo skladiščnega poslovanja

19,90 19,90 EUR mesečno
1 licenca
Akcija
45% popusta za Android blagajno za prvih 100 prijavljenih
  • Izdajanje računov
  • Modul po normativih Finančne uprave Slovenije
  • Blagajniško poslovanje
  • Komplet analize in poročila povezane s prodajo artiklov/storitev
  • Pregled artiklov/storitev in cen
  • Tiskanje računov
*Podpora preko elektronske pošte in nadgradnje so vračunane v ceno pri vseh paketih.
*V ceni vseh verzij POS Sectorja je vključen modul za blagajne v skladu z najnovejšimi zahtevami FURS za izmenjavo podatkov s FURS.

Android Verzija

Osnovni paket - posebno ugoden za vse dejavnosti, ki ne vodijo skladiščnega poslovanja

199,90 EUR v enkratnem znesku
1 licenca
  • Izdajanje računov
  • Modul po normativih Finančne uprave Slovenije
  • Blagajniško poslovanje
  • Komplet analize in poročila povezane s prodajo artiklov/storitev
  • Pregled artiklov/storitev in cen
  • Tiskanje računov
*Podpora preko elektronske pošte in nadgradnje so vračunane v ceno pri vseh paketih.
*V ceni vseh verzij POS Sectorja je vključen modul za blagajne v skladu z najnovejšimi zahtevami FURS za izmenjavo podatkov s FURS.

100% Nakup brez rizika

Za prvih 30 dni uporabe garantiramo vračilo denarja, če ne boste zadovoljni

quote-1

POS Sector ima odlično ravnotežje med standardnimi funkcijami POS sistema in enostavne blagajne. To nam omogoča, da svoje osebje zelo hitro izobrazimo za delo s programom in da ga osebje izredno enostavno in z veseljem uporablja, saj ne povzroča prav nobenih problemov, rešuje pa vse situacije, ki se vsakodnevno odvijajo v gostinstvu.

Marko Hrovat, Skala

Obrnite se na nas za pomoč, z veseljem vam bomo svetovali.